Ja, lepa zagorela polt je nekaj najlepšega, zato sem se lansko zimo ob gledanju slik s počitnic odločila za nakup Johnsonovega Holiday Skin (ali nekaj takega), tisto bolj svetlo verzijo. Sicer nisem niti pristašica teh umetnih krem, ampak kot da bi me nekaj pičilo sam se jo odločila brez obotavljanja preizkusiti. Šla sem pod tuš, naredila piling, se dobro obrisala in se zelo natančno namazala. Učinka po dveh dneh nisem opazila, zato sem ponovila vajo. No, tokrat se je moja polt že malo potemnila in bila sem si prav všeč. Naslednji dan sem si oblekla bel modrček in zvečer, ko sem ga slačila, bi bil lahko vsakemu v dokaz, da se nisem umila že en mesec, prav tako ne svojega perila. Khm, ja, prekleto, saj sem vedela, da ne more biti vse tako super, kot se je zdelo. Dobro, sem si mislila, kar je je, počakati moram, da se mi ta stvar spravi dol s kože, pa bo ok. Dva dni sem nosila temnejšo obleko, da ne bi kdo mislil, da nam je doma zmanjkalo vode, potem pa so se mi začele na koži pojavljati drobne svetle lise – predvidevam, da zato, ker se koža po koščkih obnavlja – super, sedaj izgledaš resnično neumita in tega še skriti ne moreš. Piling je stanje za malenkost izboljšal, ampak dokončno sem se tega hudiča znebila šele v roku tedna in pol. Lahko si mislite, kje je končala embalaža s preostankom kreme in v katero smer sem si oblikovala mnenje o tovrstnih produktih.
