To je diskusija o članku: Končati ali ne?

Včasih se nam zdi, da neznansko trpimo, ko ugotovimo, da je naše razmerje zašlo v slepo ulico. Morda nas partner zanemarja, nam laže, se spreneveda, morda nas je tudi prevaral - skratka, imamo občutek, da nas je izdal. Ali je to še ljubezen, ali trpi samo naš EGO.?

Toda, če nas je partner še tako prizadel in mi trpimo, se moramo pošteno vprašati, kdo odgovarja za to trpljenje.
Naše trpljenje je naše čustvo in za čustva smo odgovorni sami.
Le da drugi raje delijo z nami veselje in radost, kot trpljenje in žalost.

Po dežju pride sonce !!!!!

res je to ni več ljubezen, zato se moramo sami odločiti za pravi korak,pa naj bo še tako drastičen, treba je pri seb razčistiti,kaj želimo sebi in svojim,ki jih ljubimo,če smo zato,da začnemo na novo pol čim prej KONEC TEGA LAGANJA, VARANJA SPRENEVEDANJA,....

Maislim,da se v tem vidim tudi sama.Res žalostno.
Včasih preprosto ne vemo kaj hočemo ali je res to nekdo z katerim želimo biti ostanek živlenja ali je to samo neke vrste mučenje samega sebe.
Poznam veliko ljudi ki se bi vidli v tem,in mislim,da je tega vedno več.
lp Mateja

Ja, tud sama se vidim v tem članku. Prav obremenjena sem s tem kaj narediti, ker tako ne gre več naprej. Res je težko, ko začneš razmišljat in ne veš več al bi šel levo al desno al naravnost.

Pozdravcek

Sele zdaj sem odkrila ta članek (malo pozno, vem). Udaril me je pa kot strela iz jasnega...kot da bi kdo opisoval moje zivljenje...

Vsak dan sproti se vprasam, kam pelje vse to...vem, da se je za zvezo potrebno truditi, da nic n gre samo, ampak pri meni se zdi, da je to eno samo garanje...in ko se ze odločim, da tako pa ne gre vec naprej, naredi on zopet nekaj takega, da mi spodnese tla pod nogami...ali se pa pogovarjam s kako prijateljico,ki mi zaupa svoje tezave s partnerjem, ki so identicne najinim...in si mislim, da potem pa moj ze ni tako slab...

Najslabse pri vsem pa je, da si ne upam zakljuciti veze. Prav besna sem sama nase...ko se dobro razumeva in nimava tezav, takrat razmisljam trezno in realno in vem, da ni nic posebnega, da je se milijon takih kot on in da pravzaprav ne bi izgubila nicesar, ce se razideva...ampak zakaj bi koncala, ce pa zadeve potekjo ralativno stabilno in umirjeno...ko pa se skregava (in nikoli se ne skregava kot normalni ljudje, na ciViliziran nacin), mi pa zmanjka tega realneg razmisljanja in se mi zdi najvecja katastrofa, da greva narazen...KJE MI JE PAMET?!?! In na tak nacin razmisljam jaz, ki sem imela doma najboljse starse, odlicen vzgled partnerske zveze, podpore,ljubezni in medsebojnega spostovanja...moja veza pa je vse prej kot to...

Nic, grem delat na sebi...

Lep dan zelim.

lp, jana

na to temo bom odgovorila zato ker sem imela tudi jaz isti problem dokler nisem našla res prijetnega fanta.sedaj bova skupaj 4 leta in se prav dobro razumeva.naredila sva si stanovanje in tudi živiva skupaj.ko začneš enkrat živeti skupaj potem šele vidiš kako gre naprej ali je pravi ali ne.mogoče je takrat že prepozno,vem.ampak midva sva se tako odločila ker je po 3 letih bilo vse ok.in tudi sedaj je.vsi pravijo najprej štalca potem pa kravca.ampak midva imava ta problem in upam da ga ostali ne bote imeli.štalco imava kravce pa še ne in v ta pregovor jih veliko verjame mene je tudi prevzel ampak zaman.sedaj ko se nama je vse speljalo kot sva hotela je pa problem ko kravce ne moreva narediti.tudi ta problem bova rešila in še naprej lepo živela.vsem pa upam da bo prišla sorodna duša tako kot je meni.veliko sreče pri zbiranju partnerjev.by lenči