To je diskusija o članku: Nasveti, da ali ne? (1)

nekoč sem zapisal:kar me hči vpraša, bilo kaj, saj vemo ,da današnji otroci so zelo inteligentni, veliko več vedo, zato tudi več zahtevajo;zato ji poskušam vedno odgovoriti na njeno-a vprašanja, sem strpen, premislim kaj ji odgovorim, posebno sedaj v šoli, ker je ključnega pomena, da ima pozitivno mnenje in da dobi pravilen odgovor, napotek,ki ji bo pomagal, bilo je hudo na začetku a se da vse z strpnim in normalnim pogovorom doseči pravilen cilj; do sedaj sem lahko ponosen, saj je delo in strpnost bogato obrodila pozitivne lastnosti in znanje, trudim se po najboljših močeh in se bom naprej, kaj bo pa v bodoče je še pa prehitro ,saj čas prinese vedno nekaj novega, samo pozitiven pristop je pomemben.....brez vsiljevanja nekaj nesmotrnega samosvojega je velika napaka, kar pa žel dela veliko staršev....in tudi zasipanje otrok z denarjem ne reši nobenega proglema,samo poglablja težave in dela nasprotja.....

Glede dajanja nasvetov imam eno politiko, ki se je držim. Lahko mi pove nekdo v čem je težava, mu postavim par vprašanj okoli situacije, ki me zanimajo, potem pa povem kaj bi jaz naredil. Ampak opzorim ga da je to opcija ki bi jo jaz naredil in da se mora odločiti sam, saj posledice odločitve bo moral nositi sam.