To je diskusija o članku: Fobije

Jaz mislim,da se je skoraj vsak izmed nas že kdaj srečal z kakšno fobijo. Jaz se zelo zelo bojim kač in zaprtih prostorov. Naj huje je v kakšnem dvigalu ali pa na gondoli in ravno takrat zmanjka elektrike nad največjim prepadom, takrat pa če dobiš napad panike te pa si popoln. To mora bit strašno

Tudi meni ne sede, če bi bila v istem prostoru s kakimi kačami, ščurki, pajki,...me kar zmrazi.Tudi po televiziji, ko jih gledam nimam ravno prijeten občutek.Drugače pa mislim, da nimam nobene fobije...vsaj do zdaj nisem opazila tega.

ja resna zadeva,fobije.:men se je naprimer dogodilo naslednje, leta 87.Japonska ožina Simuniseki,med otoki, smo bili v tajfunu in zapletle so se sidra,z barko smo se pre_meta_vali sem ter tja,z besedami nemogoče opisati in takrat sma morala dva na premc barke, da ročno sprostima sidrno verigo, takrat sem občutil TESNOBO, STRAH PRED SMRTJO, vendar moralo se je napraviti,da se rešimo predno nasedemo, nevem kako , a v trenutku, sem se podal proti premcu, oba navezana z rešil. pasovi sma mokra kot cucka, se prebila in po mukotrpnih poskusih rešila verige, pot nazaj je bila lahka, a ko sem prišel v kabino, mi je telo odpovedalo, padel sem v jok,pred mano se je zavrtel film mojega življenja,kot da sem nanovo rojen, izgubil sem ta nepopisen STRAH, SMRTI GLEDATI V OBRAZ-MORJU....

Tole me pa že malo spominja na strica Alberta iz serije Samo bedaki in konji. Nič osebnega, samo asociacija .