To je diskusija o članku: Naj ostanem ali grem?

če je že tako daleč,tako hudo, pol napravi konc, ni tako hudo, biti ločen,res je da si sam za vse a men zdaj sonček lepše sije, srček lepše bije, sem vesel, sproščen nič več zagrenjen, živim mirno, brez očitkov in ljubosumja, brez varanja in LAŽI KATERE NAJBOLJ BOLIJO,,,

Najlažje je spakirati in oditi.To pa po mojem ni rešitev.sama sicer še nimam,in upam da tudi nikoli ne bom dobila,to vrstnih izkušenj,gotovo pa bom najprej skušala težavo rešit s pogovorom.
brez kompromisno bi odšla samo,če bi mož pretepal mene ali otroke.
Jaz sem otrok ločenih staršev in verjemite mi,da to niso lahke stvari.

Zato,ljudje!Zaupanje in pogovor!

Ni fizično nasilje edino, obstaja tudi psihično in čustveno nasilje. In zakaj naj nekdo vztraja toliko časa dokler ne pride do fizičnega nasilja? Fizično nasilje ne nastane čez noč, do tega pripeljemo z dejanji in pogovori. Vsakemu starši ob rojstvu podarijo samo življenje in prav je, da to življenje tudi ostane samo naše, kot dar od staršev pa neglede, če so starši ločeni kasneje ali sploh ne. In ne strinjam se, da nam drugi krojijo naše življenje, saj na koncu smo pa samo mi tisti, ki moramo nositi posledice. Lepo je življenje v dvoje ampak samo, če je odnos brezpogojen in iskren brez nasilja. Sama sem namreč otrok ločenih staršev, pa mi ni bilo hudega, sem namreč zelo uspešna ženska na vseh področjih. Morda nebi bila, če bi starša ostala skupaj ali pa tudi. Sicer pa je vse odvisno od tega kaj si mi želimo narediti iz našega življenja, ki je prekratko, da bi si ga kratili in uničevali z dejanji in mislimi drugih ljudi.

Naj ostanem ali grem? Ja to je res težka odločitev. Povem vam pa iz osebnih izkušenj, da je velikokrat bolje, da greš kot pa ostaneš. Res je da moraš poskušat reševat "zadevo" ali vezo ne pa za vsako ceno. Saj prav tukaj najbolj trpijo prav otroci, ko opazujejo večna nesoglasja med starši, kaj šele nasilje.
Sama imam že skoraj odrastlo hčero in prav zanimivo se mi zdi ko se pogovarjava prav o tej temi, kaj je bolje ostati ali iti naprej. Trdi mi da je bolje če greš naprej, vendar pa moraš zadevo pretehtati preden narediš ta korak.
Moja starša bosta imela v tem letu že zlato poroko, vendar kaj jima vse to pomaga, ko pa vso življenje zmeraj oba čutveno trpita, ker eden drugega dušita.
Zato pa je moje načelo; dobro pretehtaj vse kaj se ti dogaja, kakšen odnos ima partner do tebe in ti do njega, kaj je to ki vaju združuje, kje lahko zadevo izboljšata, kaj lahko popravita v vajinem odnosu. Če nimaš odgovorov na ta vprašanja potem menim, da je res bolje da dobro pretehtaš vso zadevo, se poskušaš pogovorit z partnerjem, če vidiš da ni pozitivnih smernic raje pojdi naprej!!!