Pri izbiri izdelkov za nego telesa sem zelo dlakocepska. Če se le da, poskrbim za to, da svoje telo tudi od zunaj nahranim s čimbolj naravnimi in 'užitnimi' sestavinami. To pomeni, da na moji polički v kopalnici ne sme manjkati šentjanževo olje (v domače hladno stiskano olivno olje namočim cvete šentjanževk, da se obarva rdeče), ki predstavlja mojo kremo za telo po tuširanju. Včasih ga, zato da se pocrkljam in predvsem navonjam, zamenjam s ploščico kakavovega masla. Poleg tega sem nora oboževalka doma narejenih mask. Sedaj, ko imam že malo prakse, samo odprem hladilnik in si zmešam čarobne napoje, ki mi kožo omehčajo in učvrstijo bolj kot kateri koli kupljen preparat. Maske, ki si jih nanesem po vsem telesu, mi kožo naredijo tako prožno in gladko, da mi še dva dni po nanosu ni treba nanjo dati prav nič in še vedno izgleda super. Želim si le, da včasih ne bi bila tako lena in bi si jo naredila vsak teden, tako pa si jo naredim le enkrat ali dvakrat na mesec, ko vidim, da bo avokado v hladilniku zgnil, če ga ne bom porabila. Sem pa bolj pridna pri delanju obraznih mask, ker so manjše količine, lahko se uležeš, še kaj narediš vmes, hitro spereš in v glavnem nimaš toliko komplikacij kot pri celem telesu. Am, kaj še? Na nogah si velikokrat delam piling iz soli, medu in olivnega olja. Olivno olje tudi občasno uporabljam za nahranitev las. Če se pa še kaj spomnim, bom pa dopisala … Kar pa se tiče kupljene kozmetike, vedno preverim sestavine na hrbtni strani. Včasih sem slepo kupovala tisto, kar je dišalo in me čarobno omamilo, sedaj pa vidim, da je v večini takih stvari preveč sestavin, ki kožo iritirajo in so dodane samo zaradi vonja (imam novo taktiko, da se navonjam in s tem zadovoljim potrebe svojih čutov, potem pa izdelek postavim nazaj na polico). Pri gelih za tuširanje in umivanje nasploh ponavadi posegam po izdelkih za dojenčke. Kar pa se tiče tonika za obraz in predvsem kreme za obraz, pa si privoščim res kakovostno znamko.
