Majči zdravo!
Res sem se težko spravila da ti pišem vendar se mi je kljub vsemu zdelo zelo pomembno. Tudi jaz sem kljub svoji mladosti skusila že ogromno bolečine in še vedno trdim da je bolje nekaj končati kot pa vztrajati na nekih gnilih temeljih s katerih ne vidiš nobene prihodnosti. Pri meni je sicer drugače vendar bi ti rada razkrila drugo plat, ki te bo morda oplemenitila z novo izkušnjo. Sama sem namreč rodila pri sedemnajstih sina in živela z šestnajst let starejšim fantom kateri je bil alkoholik ter shizofrenik. Ko je bilo sinu dve leti so stvari postale neznosne in bala sem se vsakega novega dne. Bila sem še dijakinja in nisem imela sredstev za preživetje razen pokojnine po očetu in zoisove štipendije. Mati me ni želela sprejeti domov in tako sem mogla iti v podnajemniško stanovanje, socialna pa mi je predlagala da naj za čas šolanja pustim otroka pri očetu ker je imel takrat boljše pogoje. Gledala sem samo na otroka in vedela sem da mu ne morem nuditi osnovnih sredstev za preživetje zato sem se odločila da ga ta čas pustim s tem da ga bom lahko redno obiskovala. In kaj se je zgodilo. V širnem svetu sem ostala sama otroka mi je skrival mi grozil in nihče prav nihče mi ni pomagal. Zdaj se ta stvar vleče že enajsto leto in še vedno je enako. Plačujem visoko preživnino in otrok je nahujskan proti meni tako da so stiki nemogoči ziroma prisiljeni. Hočem ti povedati le to da poskusi zaživeti in bodi srečna da imaš to možnost da imaš otroka ob sebi. Vedno izhajaj iz otrokovih potreb kar se tiče stikov, kar pa se tiče prerživnine pa to čimpreje uredi na sodišču kajti edino ta način je verodostojen in boš iz njega lahko zahtevala tisto kar pripada otroku za normalni razvoj. Otrok ni kriv ničesar, krivo je le to da med vama ni več ničesar kar bi lahko vodilo v srečno prihodnost. Bolje je imeti zdrave starše ki ne živijo skupaj kot pa neke psihično uničene starše, ki svojim otrokom ne morejo dati kvalitetnega razvoja. Drugi naj govorijo kar hočejo saj sami niso bili in niso niti sedaj v temu. Ne pusti drugim da te zastrupljajo in pobijajo saj si že dovolj pretrpela in temu moraš narediti konec, če že ne zaradi sebe pa zaradi hčere. Lep pozdrav in vso srečo ti želim. Vedi da si močna in boš zmogla, vsaki dan bo boljši.

Živjo.Hvala vsem. Kazzi pa želim vse najboljše. Kar na jok mi je šlo ko sem brala tvoj odgovor. Upam da bo tudi za vaju s sinčkom čimprej posijalo sonce.
Vem da imate vsi prav samo v tistem trenutku ko te nekaj takega doleti, je res neznansko hudo. Ampak grem naprej z dvignjeno glavo in z nasmehom na ustih saj sem srečna, da sva s hčerkico skupaj, da sva zdravi in da končno lahko mirno zadiham in se prepustim novemu življenju.
Na sodišče pa sem že dala vlogo zaradi preživnine in stikov prejšnji teden.
Se še kaj oglasim.
MAJA

Rada bi ti dodala le še to, da bo čas pokazal svoje in tudi če boš ti sovražila njega ga sovraži kot partnerja imej pa ga rada kot očeta vajine hčere, kajti le tako boš svojemu otroku prikrajšala vsako bolečino in ona mora vedeti, da ni kriva. Otroci niso krivi, da pridejo na svet. Za to se odločimo mi in moramo prevzeti vso odgovornost. Glej Majči tudi kasneje sem našla svojo srečo in v moje življenje je posijalo sonce z dnem, ko se je rodila hči. Menila sem da je tokrat tisto pravo in da mi te sreče ne more vzeti nihče. Trpljenje glede sina je malo popustilo saj mi enostavno ni preostalo kaj drugega. Posvetila sem se mojemu sončku, ki me je rešila pred črnimi mislimi in mi dala še večjo moč da sem se borila in se še borim. Toda kaj kmalu so me tudi tu obšli temni oblaki ko me je obiskala neka ženska in mi povedala hladno da pričakuje otroka z mojim zdajšnim partnerjem. Bila sem zelo šokirana vendar tisti trenutek nemočna da bi kakorkoli ukrepala. Prosila sem jo le naj to uredita med seboj. Njemu sem povedala da ga imam še vedno rada in da če se odloči in odide mu ne bom zamerila, ker bom vedela da bo tako bolj srečen. Ni odšel in ostal je z menoj in jaz mu kljub vsemu poskušam stati ob strani, čeprav je težko, vendar vsakič ko se spomnim na sina vem kako je njemu in vem da ta korak obžaluje. Poskušala sem da bi vsaj on imel stike z svojim sinom vendar je to zaradi nje nemogoče saj je enostavno tako ljubosumna na mene da ne pusti da bi lahko imel otrok normalne stike z očetom. Vem da ti je hudo zdaj in morda ti bo še kdaj hudo vendar vedno najprej pomisli na to kar imaš. Imaš pravi zaklad in ne želi si skusiti kako hudo je in kako boli ko ti ta zaklad nekdo vzame. In kljub vsemu imaš starše, ki ti ta trenutek pomagajo in lahko si ponosna na njih saj ravno zaradi njih lahko imaš ob sebi tisto kar ti največ pomeni. Oprosti vendar so moje zgodbe res dolge a vendar življenske in na konec koncev je ogromno otrok, ki trpijo zaradi nerazumnih staršev, ki se ves čas prepirajo pri tem pa pozabijo bistvo in to je kako kljub razdoru družine ohranjati pravice otrok. Lep pozdrav

Draga Majči, najprej ti bom rekla nekaj, ker ti moram! Ne išči krivca v sebi in ne pusti, da ti drugi pripisujejo krivdo za neuspel zakon. Še najmanj pa njegovim staršem. Oni so tvoja preteklost. Edino kar ju še veže s tabo je tvoj otrok (njun vnuk) in nič drugega. Nikar se ne spuščaj z njima v debate in nikar ne poslušaj njunih obtožb, ni ti treba, če tega ne želiš. Naslednjič odloži telefon ali jima pred nosom zapri vrata. Imaš vso pravico. Naj urejata stvari s svojim sinom, ki je močno zabredel, krivdo naj pripišeta sebi, saj sta vendar ona dva vzgajala svojega sina in ne ti. Kar se preživnine tiče ti predlagam, da urediš, da jo nakazuje na tvoj osebni račun, ne da ti jo nosi na vrata. Tudi on ima svoj račun in naj mu lepo odtegujejo in tako boš imela vsaj kar se tega tiče, lep mir in nič več pregovarjanj kaj je plačal in česa ni za SVOJEGA OTROKA. Če ti je pobral stvari iz stanovanja, preboli, pozabi, čez nekaj časa si boš lahko vse nakupila nazaj, raje pomisli na svoj čudoviti mir, ki ga imaš sedaj, ko ga ni več. Ko zakon umre, umre tudi želja po seksu. Ne sekiraj se, če vse leto nista spala skupaj. Zaradi tega nisi nič manj poželjiva in privlačna, verjamem da si,le da tega on ni opazil in mu očitno tudi ni bilo mar. Sicer pa, katera si pa želi v posteljo z moškim, ki ne poskrbi niti za svojo vsakdanjo osebno higieno. Vidim, da se vrtiš v nekem labirintu preteklosti in da ti on in njegovi nikakor ne pustijo zaživeti svojega lastnega življenja. In ga tudi ne boš imela, če se boš še naprej ukvarjala z njihovimi obtožbami in se spuščala na njihov primitvni nivo. Predlagam ti, da ne reagiraš več na njihove igrice. Svojega otroka oddaj na vratih (njega ne spuščaj več v svoj dom) brez besed in očitkov ga izroči in si zgradi svoje lstno življenje brez oseb iz preteklosti. Nekega dne moraš narediti rez zaradi sebe in tudi zaradi svojega otroka. Tudi sama sem ob ločitvi imela kup vmešavanja s strani njegovih, vendar sem hitro uredila z vsem. Danes tri leta po razvezi, sploh ne vem, da kdo iz njegove strani sploh še obstaja. Ne vidim jih, ne slišim jih in tako je tudi prav. Oni so moja preteklost, moj grenak spomin in hvala bogu, mi jih ni treba več gledati in poslušati v svoji sedanjosti. Majči pamet v glavo in pometi z vso navlako iz preteklosti, ki ti še vedno greni življenje in videla boš, da bo naenkrat življenje postalo lepše in znosnejše.