hvala
no morem povedat, da sta moja dva sončka zelo pridna in res skoraj nimam dela z njima..kaj bo, pa me vprašajate ko bota začela racat
vglavnem res sem ponosna...
drugače je pa bil sam začetek zelo težak..ko zdaj gledam stvari nazaj, se sama sebi čudim od kot sem jemala energijo, da sem vse to zdržala.. no naj povem da smo v bolnici bili 3 mesece in skoz sem imela v sebi polno adrenalina in sem na vse skupaj gledala čist normalno..ko smo pa šli domov, pa se mi je podrl svet.. od veselja, žalosti, strahu, skrbi.. ne morem povedat kolko solz je preteklo zadnji dan.. vglavnem res sem srečna da sta sedaj zdrava čeprav sta mogla mrisikaj pretrpet ( sploh fantek)..
je pa res težko ko te porod preseneti 3 mesece prehitro.ampak v moji podzavesti je bilo da otroka bosta in pika..tako, da me porod glede priprav na dojenčka ni presenetil, ker sem imela že vso opremo.. vglavnem upati moraš in to se zgodi...
skratka lepo mi je in srečna sem da imam moja dva sončka, ki mi polepšata še tako žalosten dan z širokim nasmehom na obrazu
p.s. hvala celotnemu kofetku za čestitke