To je diskusija o članku: Blaga pot k disciplini

Točno tako moj sin razmišlja zadnji čas -da če je on priden vidi da sem tudi jaz dobre volje in prijazna.Sam reče -a, ne mami zdaj sem pa bil priden in se nisva rabla nič kregat ,pa sva se samo lepo pogovarjala in cartala in jaz mu rečem -res je in tako bi bilo lepo če bi bilo vedno tako,on -se bom potrudil in se že objamema in polubčkava

Res je tako, vendar je treba pazit, da to ne pride v navado,ker otroci hitro skužijo kako to izkoristit.Definitivno nisem pristaš trde vzgoje in discipline. Če bi moral koga dresirat, bi si nabavil psa in ne otroke. Imam jih tri, različnih starosti ( od 19-5 ),pa hvalabogu so vsi "normalni".Smo jim pa starši največji vzgled in kakor se mi med sabo obnašamo, tako se bojo tudi oni v svojem življenju.
To je samo moja izkušnja in ni sveto pravilo. Saj veste, ljudje smo si zelo različni. In tudi otroci so si.
lp
Dajgo

Pridružujem se mnenju članka in predhodnikoma, pa vendarle je včasih premalo samo lepa beseda. Sicer pa vsak starš najde svoj vzgojni prijem, ker tako kot je napisal Dajgo, različni smo starši, pa tudi otroci.

LP

Dajgo kako lepo da imaš 3 .To so bile tudi moje želje-samo ko ni mož za akcijo No ,mu pa vedno govorim da v drugem življenju bodo pa 4

Z veseljem jih imam 3, Jaca. Sicer pa tudi zate ni prepozno. Moja žena je zadnjega imela pri 42. letih. Vi ženske pa itak veste, kako moškega okrog prinest......haha
lp in nočko
dajgo