Pozdrav vsem ,
zanima me ali imate pogum vse življenje preživeti sami ?? IN če bi zakaj bi tako živeli? čemu? Je pogum potreben da živiš sam ?

Ja draga Flor pri meni je za to prepozno kajti sama zagotovo ne morem živeti ker imam otroke. Sem pa večkrat razmišljala o tem in vedi da ne rabiš imeti za to pogum pač pa moraš biti človek, ki ti tako življenje oziroma samota odgovarja. Menim, da v tem ni nič slabega in imaš delno koristi če se težko prilagajaš in lahko si brez kančka slabe vesti razporejaš svoj prosti čas in urnik in ne rabiš se ozirati na nikogar le nase. Vprašanje je samo časa kdaj ti to samsko življenje postane odveč. Mislim da tako kot si vsi mi, ki imamo družine včasih zaželimo biti kak dan sami si tudi tisti, ki so sami zaželijo včasih družbe.

Kamor me bo življenje vrglo v vodo, tam bom poskušala obdržati glavo nad gladino. Vem, da sem sposobna živeti sama, da sem dovolj samostojna in da bi mi zagotovo uspelo. Vsekakor pa sem tudi človek, ki svoje veselje rad deli z drugimi, zato sem se v prihodnosti vedno videla obdana z veseljem otrok in partnerjevo toplino. Toda, če do tega ne pride, mi ne bo nič hudega. To, da bi imela partnerja samo zato, da ga imam, in da nisem sama, ni na mojem spisku. Ko bom začutila, da je ob meni oseba, ki me dopolnjuje in mi prinaša kopico tistih lepih stvari, ki so na vrhu piramide mojih vrednot, takrat bom živela vezano življenje. V primeru, da te osebe ne najdem, bom raje brezskrbno samska.

Čisto vsak lahko živi sam. Dan ima dovolj ur da si vsak lahko vse poštima in živi čisto solidno življenje.
Ampak zakaj potem sploh nekateri živijo v dvoje?
Občutek varnosti? Opora ki jo najdemo v drugi osebi?
Ali je vse to vredno da je potrebno trpeti njegove/njene muhe, slabe dneve, se priučiti in prilagoditi na njene navade?
Flor jaz bi lahko preživel življenje sam. Imam svoje želje in cilje, ki jih nameravam doseči. Mnenja drugih me nikoli niso ganila ker sem vedno delal kot meni paše.
Če pa bom srečal pravo žensko vem da bom dal vse od sebe da nama bo lepo. In se ji bom prilagodil in ji nudil kar potrebuje. Ker v dvoje je vendarle lepše

pogum je nekaj kar sploh rabis v zivljenju! pa bil sam ali v dvoje ali kakorkoli pac ze. najprej pa moras biti sam sebi zadosten, sam s sabo zadovoljen in sam najti kako prezveciti vse osamljeniske misli. se zmeraj ti ostanejo domace zivali, sploh si ne predstavljamo, kako ti zapolnijo dan.ker mislim da na to mislis, ko pravis biti sam: ne ves kam bi sam s sabo

Flor...

človek rabi pogum za vse v življenju. Tako pač je. Ali pa malo "norosti" da se spusti v karkoli.

Zase vem, da sem sposobna biti sama. Je pa tudi res, da sem tiste vrste človek, ki mu mir nadvse godi zato se mi tvoje vprašanje ne zdi nič grozno.

Ne pozabi:
biti sam ali biti osamljen je velika razlika.

Ljubiš lahko nekoga samo, če si sposoben ljubiti samega sebe najprej. Nekoga lahko sprejmeš takega kot je samo če si sposoben najprej sebe sprejet.

lp, mc