"Čustveno prehranjevanje" je stanje, kjer se hrana uporablja kot neuspešen poskus, da bi izpolnili čustvene potrebe. Hrana tako postane regulator čutenj - pomirja v stresnih situacijah, tolaži v primeru osamljenosti, "pocrklja", ko si zaželimo nežnosti in zaposli, ko nam je dolgčas. Epizode "čustvenega prehranjevanja" se lahko pojavljajo le krajša obdobja v življenju, lahko pa trajajo tudi dlje in preidejo v kronično obliko. Takrat telo ne uspe več slediti hitrim nihanjem in odvečni kilogrami se začnejo vztrajno nabirati.
Ko poseganje po hrani iz čustvenih razlogov preide v navado, se pojavi še druga, nevarnejša plat. Ob takšnem početju se sicer počutimo trenutno pomirjeni, a hkrati tudi izdani, razočarani in nemočni. Krivimo se, ker s tem početjem ne moremo prenehati, ker se ponovno nismo bili zmožni upreti, oz. se imeti pod kontrolo. Za mehanizmom, kjer se izmenjujeta pretirana kontrola in nekontrolirano popuščanje, je v ozadju pogosto lažno prepričanje, da je mogoče zgolj z nadzorom lastne prehrane in kilogramov nadzirati tudi srečo in zadovoljstvo. Tako imamo večkrat občutek, da se imamo pod nadzorom, v naslednjem trenutku pa popolnoma izgubimo nadzor. Mislimo, da bomo lahko stvari uredili zgolj z močjo volje, vendar je v ozadju še veliko drugega. "Čustveno prehranjevanje" namreč ni problem šibke volje in kontrole, pač pa predvsem pomanjkljivega zavedanja, zakaj se nam to dogaja - kaj nas pripelje do tega, da raje posežemo po hrani, namesto da bi se soočili z določeno "težko" situacijo, čustvenim stanjem oz. mislijo.

Kako prenehati s "čustvenim prehranjevanjem"?

"Čustveno prehranjevanje" je izziv in priložnost, da vzamemo življenje v svoje roke in tako ponovno postanemo zanj odgovorni. K reševanju problema je potrebno pristopiti celovito ter poskrbeti za telo, čustva, misli in odnose. Odkrito soočenje s samim seboj pripomore k temu, da se potreba po hrani in posledično kilogrami vrnejo v normalno stanje, kvaliteta življenja pa se občutno izboljša.


Zanima me če jeste samo takrat ko ste lačne, al tudi ko ste v stresu.živčne,razočarane...

js osebno ne.ampak me hrana odbija če sm v stresu.živna itd....

hmmm..js definitivno sem čustvena jedka..
npr. kadar se me loti PMS mi paše sladka in hrana polna ogljikovih hidratov, kadar sem žalostna ali je zamorjen dan se sladkam..kadar mi je dolgčas,ko se je treba učiti - bi kar naprej jedla, prav tako mi pozimi paše več hrane kot poleti...